Menu
buti
Robert Yovni, Direktoro katar i Karitabilo Fundacia Nevi Generacia

Fotografija: Dmytro Myntyan

"Sas man momenturja kana sja džalas mange bilačhes"

Majo 2024 -4 ginavipe

O Robert Yovni bazisarel pes pe pesko pakjabe ando Del te šaj nakhel opral e phare momenturja thaj kodo pakjabe phiravel les te del vast averen.

O Robert Yovni si bisnismano thaj direktoro ki Karitabilo Fundacia Nevi Generacia andar o Uzhhorod. Pal i rusikani invazia andar o 2022 paruvdjas o dikhipe peske organizaciako te šaj te del vast kherenca, xamasa, šejenca thaj psihologikane suportosa le andrutne manušen kaj sas bičhalde kheral. Kado intervio lesa avel khetanes amare raportosa Maripe vaš jekh maj Čačutno Avutnipe, sovo sikavel e kontribucie le romenge ko arakhipe le Ukrainako, rodel o impakto le marimasko ande romane komunitete thaj del ideje vaš o inkluzivo vazdipe pal o baro maripe. 

Savo sas o maj baro pharipe ande tiro dživipe thaj sar nakhljan opral kodo? 

Kadala pharimata sas miro divorco thaj o našavipe mire čhavesko ando maripe. Mo čhavo si militari, servisardjas ande Armatake Zora andar i Ukraina. Hasardilo. Ando majo 2024 si te ovel jekh berš de kana na džanav so ačhilo lesa. Sas te pherel 31 berša sar maj sigo... 

Kon vaj so inspirisardjas tut te džas maj dur ande phare momenturja? 

Me pakjav ando Del, sludžiu i khangeri. Kadaja buti motivisarel man thaj del man zor te kerav buti maj dur, te na hasarav miri pakiv, te dživav thaj te kerav mi buti maj dur.  

Šaj vakeres pal jekh momento kana kamnjan te mekes tut, ama geljan maj dur, so zorjardjas tut? 

Sas man kasave momenturja, maj but droma, kana sja faljas mange ke hasardjol. Na sas man motivacia, ni zor. Na kamnem te kerav khanči. Si man jekh than andi natura kaj cirdav man. Kothe rugisarav man thaj vakerav le Devlesa. Na phenav khonikaske pal mire probleme, kado si privato. Vi kadja, vakerav kasa šaj te vakerav – ande miro rugimos le Devlesa.  

Sar ačhjos pozitivo kana si tut pharimata? 

Zumavav te dav rigate sa e zorale emocie: vi kana si mange mišto thaj vi kana si mange nasul. Hatjarav ke na-i te ovel sa vrjama kadja. Kadja sar i rjat kerel than le diveseske, kadja vi e lačhe momenturja paruven le bilačhen. Zumavav te godisarav pozitivno thaj te dav rigate orsavo negativiteto, soske si jekh buti kaj mudarel e neuronurja thaj vi i motivacia. Kana jekh manuš paš mande si negativo, zumavav te dikhav leste sar kana vareso ačhilo lesa, ke nakhel andar jekh pharipe.  

Savo sfato šaj te des varekaske kaj nakhel andar jekh pharo momento? 

Dav len sfato te arakhen varekas te del len vast pal penge pharimata. Šaj te ovel jekh kamno manuš, vaj jekh njamo vaj jekh amal. Kana na-i tut kasave manuša, trebal te džas ke jekh rašaj kaj šaj te džutisarel tut, soske si pharo te oves korkoro. Na orkon šaj te nakhel andar e phare momenturja korkoro.  

Sar paruvde tiro dikhipe pal o dživipe, e problemurja andar savende nakhljan? 

Areslem maj zuralo andral thaj avrjal. Kana si pharimata, hatjarel pes ke vareso naštisajlem te kerav, o dživipe del man jekh eksameno. Kana na perav, hatjarel pes ke nakhlem o eksameno thaj ke šaj te džav maj dur. Andar mande na-i probleme – si butja kerimaske. 

Save lekcie sikliljan andar e pharimata kaj nakhljan? 

I lekcia si ke trebal te ačhjos sa vrjama manuš, te ovel tut digniteto, vi kana si loko vaj pharo. Thaj atoska savore pharimata kaj aven ande tiro dživipe si maj loke soske tu džanes kon san. 

Sar pakjas ke šaj te del vast tiri eksperienca avere manušen kaj nakhen andar sa kasave pharimata? 

Pal miri eksperienca, dav sfato te keres buti tusa, tire psihiko thaj fiziko sastimasa, te na daras thaj te prindžares tire kovlimata. Kana tiro psihologiko sastipe si čororo, trebal tuke profesionalo džutimos, psihologurja kaj šaj te den tut sfato sar te džas maj dur.  

So motivisarel tut te džas maj dur, vi kana e butja fan tuke bišajutne? 

I pakiv ando Del thaj i pakiv ande mande. Amaro dživipe si so ame sam.  

Kana dikhes palpale, ande tiro drom nakhindos opral e pharimata, so kerel tut te oves barikano? 

O fakto ke lilem i korekto decizia te paruvav miro dživipe thaj te na lav lan po bango drom sar mire amala. Von na gele ko Del, na gele ki khangeri. Čhinavdem man katar kasavi societeta thaj astardem te lav sama pal mande, te kerav buti manca, kerdem man amal kodolenca kaj vazden man opre, na kaj cirden man tele thaj kerdem edukacia. Akana si man opral 50 berša thaj inke kerav buti manca.  

Soske dikhes tut erovo? 

Soske kerav buti le manušenca, dav len vast te inkljon andar e pharimata, džutisarav len lovenca, dav len manušikano džutimos, psihologikano suporto thaj kado del mange i zor te pakjav ke sem erovo vaš varekaste.

Autoro

Roma Foundation for Europe

Hulav artikolo
Bičhal

Vi kado šaj te ovel tuke interesanto

Aven andre ande amari informaciengi thaj artikolurjengi kolekcia pal jekh seria subiekturjengi
Evropuno Memorialo Dives vaš o Holokausto le Romengo thaj le Sinturjengo
Harne informacie

O Networko le Romane Fundaciako vaš i Evropa komemorisarel o 80-to berš katar o Holokausto le Romengo

Te das pakiv pal o Evropuno Memorialo Dives vaš o Holokausto le Romengo thaj le Sinturjengo, i Romani Fundacia vaš i Evropa thaj lake networkoske membrurja inkeren khetanes jekh seria iventurjengi, jekh konferencia, jekh ekshibicia thaj jekh vizita ko Auschwitz-Birkenau te komemorisaren le 4,300 romen thaj sinturjen kaj sas mudarde othe 80 berša maj anglal, andi rjat katar o 2-to Avgusto 1944.
Ginav maj but
Glasurja

O nango skamin andar le Evropako Parlamento

Si o maj baro hatjaripe andar o politikano spektrumo, de katar i čači ekstremo rig, dži ki bangi ekstremo rig. Orsar de verver si te oven lenge godisarimata, savore partidurja andar e 27 thema le Evropake Uniake hatjarde pen: o angluno drom de andar o 2004, ke nijekh korkoro rom na-i te ovel kotor andar o Parlamento le Evropako.
Ginav maj but
Neda Korunovska, Romani Fundacia vaš i Evropa
Glasurja

"Ame vazdas komunitete"

Amare sherutne vakeren pal e origine thaj e obiektivurja le Romenge Fundaciake vash i Evropa.
Ginav maj but

Kategorie

Impakto

Sar keras ame o ververipe
Impakto

Harne informacie

Buhle politikane informacie pal e vašno probleme vaš e roma thaj vaš i Evropa
Harne informacie

Eksplanacie

Phare ideje lokjarde
Eksplanacie

Presa

Mediake raporturja thaj resurse.
Presa

Glasurja

Neve perspektive katar amare eksperturja.
Glasurja