O nevo zakono sikavel sode sigo šaj te aresel i dar politika, bičhalindos jekh signalo ande sasti Evropa ke o phiravipe karing jekh minoriteta sar kana si jekh securitetaki dar, na-i maj but bigodisardo.
Bruselo, 18 Novembro 2025 – I Romani Fundacia vaš i Evropa sikavel peski zorali gridža pal i adopcia le anavjarde “Šutar Zakonoski” katar o Nacionalo Kidipe le Sloveniako. I Slovenia kerdjas vareso so i Evropa raro phenel ke kerel pes andral i Unia: nakhljardjas jekh zakono savo dikhel jekh sasti minoriteta sar jekh sekuritetaki dar. Muklindos te del pes andre ande khera bi mandatosko, buhljardjas i zor vaš o rodipe thaj o militaro suporto andral le themeski policia, i legislacia sikavel jekh baro paruvipe ando modo sar jekh them membro andi EU definisarel o sekuriteto andral peske granice.
“Kadava zakono paruvel saste mahalave ande sekuritetake thana thaj lengere manušen ande sekuritetake kategorie”, phendjas o Mensur Haliti, o viceprezidento le Romane Fundaciako vaš i Evropa. “Tiknjarel o politikano pokinipe kana lel samate kodolen save si aba avri čhudine andar i slobodo thaj čači politikani participacia, te dašti ovel len politikani zor.”
E mašure sas kerede ande maj cira de duj kurke de kana sas mudardo o Aleš Šutar ando Novo Mesto, ande jekh klimato markisardo katar i moralo panika, policiake bičhalimata thaj protesturja pašal o “romano kriminaliteto”. So o guverno anavjarel sar temporarno palpale phenipe si, ando realiteto, jekh politikani manevra kaj ka paruvel o phiravipe le themengo, e kalkulacie le partienge thaj e adžukerimata le Evropake pašutne themenge. "Kadava si jekh modo paruvimasko savo na dičhjol dramatično andar o angluno dives, ama paruvel e regule le khelimaskere," phendjas o Haliti.
Zakonurja kasavendar na tiknjaren o riziko—von vazden les. Von buhljaren i distanca maškar e grupurja, phabaren i politikani atmosfera thaj keren kondicie ande savende jekh korkoro alav, jekh xoljavipe vaj jekh dromesko incidento šaj te barjol biproporciako.
Thovindos i rasa ando sekuriteto thaj i militarizacia andi aktiviteta le policiaki, i Slovenia tiknjardjas o politikano kosto le represiako andi sasti Unia.
E konsekvence ka aresen but perdal i Slovenia. Kana jekh stabilno membro them andi EU phiravel pes jekhe minoritetasa sar kana si jekh sekuritaki dar, sako fragilno guverno andar o regiono lel jekh mesadžo: kadala instrumenturja na-i biliberalno - von si evropune. Thaj jekhvar importirime, raro ačhjon phangle toke kodolenca save si aba avri čhudine katar i slobodo thaj čači politikani participacia vaš politikani zor. Von buhljaren pes karing e migranturja, e protestanturja, e žurnalisturja thaj orkon aver kaj na-i manglo katar o partido kaj šerutnjarel.
O zakono, sa kadja, vazdel seriozno konstitucionalne godisarimata vi ke Evropako nivelo, thovindos telal o pučipe e protekcie phangle ko privato dživipe, le kheresko biuštjavipe, e date thaj e komunikacie, e krisake garancie thaj e limite kaj treban thode kana si bičhalde le armatake zora ando them. Ko nivelo le EU, kado aresel ke vašno garancie save si telal i EU Karta vaš e Fundamentalno Hakaja thaj telal i Evropaki Konvencia vaš e Manušikane Hakaja.
O Haliti sikavdjas ke i decizia le Sloveniaki thol telal o testo o pakjabe andi EU. “Jekh Unia savi mukhel i dar te aresel politika andral jekh them našti te del lekcie peske pašutne themenge pal i demokracia thaj pal le zakonosko them,” phendjas vov. “Kana i Evropa našti te respektisarel peske standardurja ando andrutno plano, našti ni te mangel len kredibilno averendar avrjal.”
O Zakono Šutar na-i jekh slovensko paramisi. Si jekh Evropuno daravipe—savo sikavel so sigo šaj te aresel i dar zakono, so lokes jekh grupa šaj te aresel jekh sekuritetaki kategoria thaj sar jekh tikno them šaj te kerel jekh anglunipe dosta baro te šaj te paruvel o sasto Evropuno projekto.
Roma Foundation for Europe
Vi kado šaj te ovel tuke interesanto
I Zor le Romane Čhibjaki
O George Soros liljas o Evropuno Prizo vaš e Civilo Čačimata le Sinturjenge thaj le Romenge
Romano Ministerialo Kidipe 2025: Zorjarindos e Romane Čačimata Vaš le Berlinosko Proceso
Kategorie
Impakto
Harne informacie
Eksplanacie
Presa
Glasurja
Vaš mediake mangimata:
[email protected]Registrisaren tumen kathe te na xasaren e nevimata pal i kampania, e neve inventurja thaj aver nevimata katar le Romengi Fundacia vaš i Evropa thaj katar amaro networko.
Registrisaren tumen vaš amaro nevimatengo lil