Menu
buti

Le Sloveniako “Šutar Zakono” anel jekh darano anglunipe andi i Evropa

Novembro 2025 -3 ginavipe

O nevo zakono sikavel sode sigo šaj te aresel i dar politika, bičhalindos jekh signalo ande sasti Evropa ke o phiravipe karing jekh minoriteta sar kana si jekh securitetaki dar, na-i maj but bigodisardo.

Bruselo, 18 Novembro 2025 – I Romani Fundacia vaš i Evropa sikavel peski zorali gridža pal i adopcia le anavjarde “Šutar Zakonoski” katar o Nacionalo Kidipe le Sloveniako. I Slovenia kerdjas vareso so i Evropa raro phenel ke kerel pes andral i Unia: nakhljardjas  jekh zakono savo dikhel jekh sasti minoriteta sar jekh sekuritetaki dar. Muklindos te del pes andre ande khera bi mandatosko, buhljardjas i zor vaš o rodipe thaj o militaro suporto andral le themeski policia, i legislacia sikavel jekh baro paruvipe ando modo sar jekh them membro andi EU definisarel o sekuriteto andral peske granice.


“Kadava zakono paruvel saste mahalave ande sekuritetake thana thaj lengere manušen ande sekuritetake kategorie”, phendjas o Mensur Haliti, o viceprezidento le Romane Fundaciako vaš i Evropa. “Tiknjarel o politikano pokinipe kana lel samate kodolen save si aba avri čhudine andar i slobodo thaj čači politikani participacia, te dašti ovel len politikani zor.”


E mašure sas kerede ande maj cira de duj kurke de kana sas mudardo o Aleš Šutar ando Novo Mesto, ande jekh klimato markisardo katar i moralo panika, policiake bičhalimata thaj protesturja pašal o “romano kriminaliteto”. So o guverno anavjarel sar temporarno palpale phenipe si, ando realiteto, jekh politikani manevra kaj ka paruvel o phiravipe le themengo, e kalkulacie le partienge thaj e adžukerimata le Evropake pašutne themenge. "Kadava si jekh modo paruvimasko savo na dičhjol dramatično andar o angluno dives, ama paruvel e regule le khelimaskere," phendjas o Haliti.

Zakonurja kasavendar na tiknjaren o riziko—von vazden les. Von buhljaren i distanca maškar e grupurja, phabaren i politikani atmosfera thaj keren kondicie ande savende jekh korkoro alav, jekh xoljavipe vaj jekh dromesko incidento šaj te barjol biproporciako. 

Thovindos i rasa ando sekuriteto thaj i militarizacia andi aktiviteta le policiaki, i Slovenia tiknjardjas o politikano kosto le represiako andi sasti Unia.

E konsekvence ka aresen but perdal i Slovenia. Kana jekh stabilno membro them andi EU phiravel pes jekhe minoritetasa sar kana si jekh sekuritaki dar, sako fragilno guverno andar o regiono lel jekh mesadžo: kadala instrumenturja na-i biliberalno - von si evropune. Thaj jekhvar importirime, raro ačhjon phangle toke kodolenca save si aba avri čhudine katar i slobodo thaj čači politikani participacia vaš politikani zor. Von buhljaren pes karing e migranturja, e protestanturja, e žurnalisturja thaj orkon aver kaj na-i manglo katar o partido kaj šerutnjarel.  

O zakono, sa kadja, vazdel seriozno konstitucionalne godisarimata vi ke Evropako nivelo, thovindos telal o pučipe e protekcie phangle ko privato dživipe, le kheresko biuštjavipe, e date thaj e komunikacie, e krisake garancie thaj e limite kaj treban thode kana si bičhalde le armatake zora ando them. Ko nivelo le EU, kado aresel ke vašno garancie save si telal i EU Karta vaš e Fundamentalno Hakaja thaj telal i Evropaki Konvencia vaš e Manušikane Hakaja.


O Haliti sikavdjas ke i decizia le Sloveniaki thol telal o testo o pakjabe andi EU. “Jekh Unia savi mukhel i dar te aresel politika andral jekh them našti te del lekcie peske pašutne themenge pal i demokracia thaj pal le zakonosko them,” phendjas vov. “Kana i Evropa našti te respektisarel peske standardurja ando andrutno plano, našti ni te mangel len kredibilno averendar avrjal.”


O Zakono Šutar na-i jekh slovensko paramisi. Si jekh Evropuno daravipe—savo sikavel so sigo šaj te aresel i dar zakono, so lokes jekh grupa šaj te aresel jekh sekuritetaki kategoria thaj sar jekh tikno them šaj te kerel jekh anglunipe dosta baro te šaj te paruvel o sasto Evropuno projekto.

Autoro

Roma Foundation for Europe

Hulav artikolo
Bičhal

Vi kado šaj te ovel tuke interesanto

Aven andre ande amari informaciengi thaj artikolurjengi kolekcia pal jekh seria subiekturjengi
Foto: Emil Metodiev
Glasurja

I Zor le Romane Čhibjaki

5 Novembro 2025
I romani čhib aresli amaro politikano orderi—vakerdo, ando ki godi thaj nevjardo katar jekh generacia avrjate.
George Soros (Foto: Open Society Foundations)
Presa

O George Soros liljas o Evropuno Prizo vaš e Civilo Čačimata le Sinturjenge thaj le Romenge

23 Oktombro 2025
E Fundacie vaš Putardi Societeta si lošale te informisaren tumen ke o George Soros liljas o Evropuno Prizo vaš e Civilo Čačimata le Sinturjenge thaj le Romenge.
Photo: Romet Rogner
Presa

Romano Ministerialo Kidipe 2025: Zorjarindos e Romane Čačimata Vaš le Berlinosko Proceso

6 Oktombro 2025
O kidipe vakerdjas majbut pal e čače akcie kaj si te keren len e guvernurja pal e thana le butjake, edukacia, khera, thaj o peravipe le diskriminaciako.

Kategorie

Impakto

Sar keras ame o ververipe
Impakto

Harne informacie

Buhle politikane informacie pal e vašno probleme vaš e roma thaj vaš i Evropa
Harne informacie

Eksplanacie

Phare ideje lokjarde
Eksplanacie

Presa

Mediake raporturja thaj resurse.
Presa

Glasurja

Neve perspektive katar amare eksperturja.
Glasurja
Ofisurja
BruseloBerlinoBukureštoBelgradoSkopje
Registrisaren tumen vaš e nevimata

Registrisaren tumen kathe te na xasaren e nevimata pal i kampania, e neve inventurja thaj aver nevimata katar le Romengi Fundacia vaš i Evropa thaj katar amaro networko.

Registrisaren tumen vaš amaro nevimatengo lil